Ivo, Giulio in Leo vabijo v soboto, 29. decembra 2018, ob 20.30 v Kulturni dom na glasbeni pozdrav staremu letu. Mala dvorana primerna za okrog sto prijateljev, kozarec dobrega vina in fina slovenska avtorska muzika razpeta med bluesom, rock’n’rollom in bolj intimnimi baladami… Pridite!!
Cena vstopnice: 10 evrov
Rajko Dolhar za Primorski dnevnik o triu in cdju Hudič in jaz:
Ivo Tull ni temnopolti Američan, nima ameriških prednikov in se verjetno ni nikoli sprehajal ob delti reke Mississipi. V te tri trditve sem dokaj prepričan, pa čeprav se mi po prvem poslušanju ploščka Hudič in jaz začenjajo porajati dvomi. Očitno je, da imamo pred sabo odličnega glasbenika, predvsem pa izrednega bluzmena.
Iva vsi dobro poznamo, saj se nam že nekaj desetletij oglaša iz radijskih studiev deželnega sedeža RAI v Trstu. Poleg radijske, pa je Ivo skozi vsa leta gojil tudi glasbeno kariero in kar nekaj glasbenih projektov: med najvažnejšimi je gotovo skupina Dirty Fingers, s katero je koncertiral v skorajda vseh lokalih in na žurih v Trstu in okolici. Pomembna glasbena etapa je bila tudi country zasedba Big Wheels, želja po lastnem prvencu pa ga je stalno spremljala. In res, letos je končno zagledal luč album Hudič in jaz, ki so ga Ivo in njegovi izdali v samozaložbi.
»Ivo Tull Trio je nastal poleti 2014 pred Blues festivalom v izolskem Hangar baru, ko sem svoje avtorske pesmi, po večletnem igranju v različnih rock’n’roll, blues in country skupinah, ponovno povlekel iz predala,« nam je razkril Ivo. Po nekaj samostojnih nastopih je svoj bluz projekt predstavil Giuliu Roselliju, prijatelju in bobnarju benda Dirty Fingers, skupaj pa sta poiskala še basista: Alessandro Leonzini, s katerim sta že igrala v country skupini Big Wheels, se jima je zdel prava oseba. Marca lani je tako nastal plošček Hudič in jaz, ki so ga fantje posneli v Studiu Jork v Dekanih.
Album sestavlja deset komadov, traja pa malo manj kot petintrideset minut. Plošča je poklon ikoni svetovnega bluza Robertu Johnsonu, od katerega si je Tull tudi sposodil dva komada. Na plošči je še cela vrsta bluz pesmi in tudi nekaj bolj čustvenih, avtorskih skladb, kot na primer nežni in akustični Za kulisami na odru ter Včasih ko se jočeš. Romantična melodija se v teh skladbah odlično spaja s hrapavim in hkrati toplim Tullovim vokalom. Instrumentalna Skrite želje in sanje, pa čeprav brez besedila, poslušalca celo gane, to pa uspe le nekaterim glasbenikom … O tem se boste lahko tudi sami prepričali 29.decembra v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.